Najpomembnejše lastnosti lesa, s katerimi moramo biti seznanjeni pred vgradnjo parketa:

Gostota

Gostota absolutno suhega lesa najpomembnejših komercialnih lesnih vrst znaša od približno 250 do 960 kg/m³. Za talne obloge literatura priporoča gostoto lesa pri vlažnosti 12 do 15 % od 430 do 960 kg/m³, za stenske obloge pa je lahko gostota lesa tudi nižja od 430 kg/m³.

Vlažnost

Standard za lesno vlažnost masivnih in sestavljenih lesenih talnih oblog določa vlažnost lesa za vgradnjo 9 ± 2%. Takšna vrednost ustreza ravnovesnim vlažnostim lesa, ki se v bivalnih prostorih najpogosteje pojavljajo. V prostorih z normalno klimo (T=20° C, rel.zr.vl. 65%) znaša pribl. ravnovesna vlažnost lesa 9 % , v prostorih s centralnim ogrevanjem 8 % in prostorih ogrevanih s pečmi 8 do 12 %.
Optimalna priporočljiva vlažnost v prostoru 45 – 65 % .

Trdota

Najpomembnejša mehanska lastnost parketa je trdota izmerjena pravokotno na lesna vlakna. Metod za določevanje trdote je več, vse pa temeljijo na definiciji trdote . Npr. trdota po Janki – v preiskusni kos lesa vlažnosti 12% , dimenzije 5 x 5 x 10 cm se vtiska jeklena polkroglica površine 1 cm2. Trdota pa je izražena v N/cm2 ali N/mm2. V praksi je največkrat uporabljena trdota po Brinellu, kjer prodiramo z jekleno kroglico premera 10 mm in s silo npr. 500 N v les. S pomočjo izmerjenega premera odtisa kroglice in obremenitvene sile iz tabele odčitamo trdoto vzorca lesa.
Trdote lesa najpomembnejših komercialnih lesnih vrst izmerjene pravokotno na lesna vlakna po Brinellu znašajo od pribl. 21 do 59 N/mm2.

Krčenje in nabrekanje

Vlažnost vgrajenega parketa je vedno pod točko nasičenosti celičnih sten,torej v območju , kjer lahko prihaja do krčenja in nabrekanja lesa. Vsaka sprememba realtivne zračne vlažnosti v prostoru povzroči spremembo lesne vlažnosti (ravnovesna vlažnost), ki ima za posledico delovanje lesa (krčenje in nabrekanje). Zaradi specifične anatomske zgradbe lesa sta krčenje in nabrekanje lesa močno anizotropna. Volumenski skrček ali nabrekanje lesa sta enaka volumnu oddane ali sprejete vezane (higroskopske) vode. V praksi (razen v klimatiziranih prostorih) ne moremo preprečiti večjega ali manjšega delovanja lesa zaradi določenih klimatskih nihanj ( zima-poletje, noč-dan, deževno-sončno vreme). Največji so tangencialni skrčki (6 do 10 % ), manjši so radialni ( 3 do 5 % ), vzdolžno krčenje pa je načeloma zanemarljivo ( 0,3 do 0,5 % ). Zaradi čim boljšega izkoristka iz debla drevesa izžagamo največ tangencialno orientiranih elementov.

Stabilnost

Tudi dolgoročja klimatska nihanja vplivajo na delovanje lesa. Zato lesnim vrstam določamo stabilnost, ki je kvantificirana s kazalci dimenzijske stabilnosti lesa (nabrekovalni koeficient, diferencialno nabrekanje, sorpcijski koeficient). Za lesene talne in stenske obloge je pomemben zlasti nabrekovalni koeficient , ki poda spremembo dimenzij lesa v %, če se relativna zračna vlažnost poveča za 1 %.

Naravna trajnost

Zaradi biološke razgradljivosti lesa je v uporabi pomembna naravna trajnost lesa. Ta je odvisna predvsem od prisotnosti različnih kemičnih kompozitov (gume, maščobe, smole, sladkorji, olja, tanini, alkaloidi, ipd.), ki jih običajno imenujemo tudi jedrovinske snovi.

Dekorativnost in tekstura

Dekorativnost je želena lastnost lesa in je tesno povezana z barvo in teksturo lesa. Tekstura je značilni videz lesnega prereza kot odraz zgradbe lesa, rasti in različne obarvanosti lesnega tkiva.