Sibirski macesen (Macesnovina)

Macesen kot izjemno plemenita lesna vrsta spada v družino Pinaceae. V Sloveniji raste macesen v Julijskih in Savinjskih Alpah ter Karavankah na nadmorski višini 560 do 1950 m. Areal sibirskega macesna (Larix sibirica (Münch) Ledeb.) je severni del Skandinavije, vzhodna Rusija, Sibirija ter vse do severa Kitajske. Evropski macesen ima deljen areal, ki obsega 4 med seboj ločena območja: Alpe, Karpate, Sudete in južno Poljsko. Alpski macesen raste od Zahodnih Alp (italijansko-francoska meja) do podnožja vzhodnih Alp (Dunaj) v nadmorski višini 400 do 2400 m. Sudetski macesen dobimo v jugovzhodnih Sudetih, deloma na Češkem (Moravska), deloma na Poljskem (južna Šlezija) v nadmorski višini 350 do 800 m. Poljski macesen se nahaja v nižinskih predelih južne in srednje Poljske med 200 in 600 m. Karpatski raste v več ločenih predelih, in sicer na Slovaškem (slovaški macesen) in v Romuniji (romunski macesen) v nadmorski višini 400 do 1800 m.

Trgovanje z kakovostno alpsko macesnovino je nekoliko slabše kot z ostalimi vrstami, na trgu pa se pojavlja zlasti sibirski macesen. Pogosta imena za macesen so: larche, european larch, ariš evropski, macesen, sibirski macesen, alerce de Europa.

Vrste (rastlinski sistemi večinoma navajajo šest vrst macesna iz rodu Larix) iz rodu Larix imajo primerljive biološke, fizikalne in mehanske lastnosti, zato v nadaljevanju navajamo podatke za vrsto (Larix decidua Mill. – evropski macesen), ki je v znanstveni literaturi najpogostejša. Poudariti je treba veliko variabilnost fizikalnih in mehanskih lastnosti pri macesnovini. Zelo velik problem predstavlja močno »trstičenje«. Hoja z bosimi nogami je po takšni površini neprijetna. Slednja je odvisna od porekla in rastnih pogojev macesna. Zato sibirski macesen ni v našem prodajnem programu.

Macesen ima pravo obligatno jedrovino, ki je sprva rdečkastorjava, kasneje pa potemni do rdečerjave oz. temnorjave barve. Rumenkasta beljava je precej ozka. Les vsebuje smolo, zato je vonj svežega lesa zelo aromatičen. Prevladujejo zelo dekorativne tangencialne in radialne teksture. Macesnovina je trda (trša od smrekovine in borovine) in srednje gosta. Les macesna z višjih nadmorskih višin je gostejši in trdnejši. Les z 2 do 3 mm širokimi branikami je srednje gost in srednje trd. Macesnovina je odporna proti glivam, precej odporna pa tudi proti atmosferilijam in kislinam. Les je zelo trajen tudi v vodi. Žagati je treba neolupljeno hlodovino; pri zlaganju mora biti les zaščiten pred direktnim soncem in padavinami. pH vrednost macesnovine je 4,2 (jedrovina) do 5,4 (beljava). Les macesna prodajajo predvsem kot žagan les, redkeje kot luščen ali rezan furnir. Žaga, skoblja, vrta, rezka in brusi se dobro, če aksialni elementi ne potekajo spiralno ali če ne vsebuje veliko smole, ki se lepi na rezila. Za žebljanje priporočajo uvajalne luknje. Naravno in tehnično sušenje potekata hitro, jedrovina in grče so nagnjene k pokanju. Pri površinski obdelavi lahko zaradi smole pride do težav pri lakiranju s poliesterskim lakom. Pred luženjem je treba odstraniti smolo. Za konstrukcije na prostem priporočajo zaščito z lazurami.

Uporaba macesnovega lesa je široka, za splošno in stavbno mizarstvo, zunanje in notranje konstrukcije, okvirje, okna, vrata, pohištvo, rezan furnir, stenske in stropne obloge, pode, zunanje lesene obloge, les za rezljanje in struženje, rudniški les, železniški pragovi, jambori in drogovi, vodne konstrukcije, mostovi, ladjedelništvo, sodi, les za kemično predelavo, vlaknene in iverne plošče.

Uvozniki sibirskega macesna (macesen z ozkimi branikami) trdijo, da je les lahko nadomestek za impregnirano macesnovino, ki se uporablja v stiku z tlemi. Po DIN EN 350-2, (1990) je les opisan kot srednje do malo trajen in je primerljiv s trajnostjo borovine (ocena 3-4). Les sibirskega macesna se praviloma uvršča v nižji kakovostni in cenovni razred.