Terase iz PVC-ja postajajo vse bolj priljubljene, saj proizvajalci agresivno tržijo njihove prednosti, ampak ali je vredno tvegati? Polivinil klorid, splošno znan kot PVC, je plastika, pri proizvodnji katere nastajajo strupeni stranski produkti. Med proizvodnjo PVC-ja nastajajo dioksin (močan karcinogen), etilen diklorid in vinil klorid, ki povzročajo zdravstvene težave. Mednje spadajo nevrološke okvare, prirojene okvare, motnje v razvoju, endokrine motnje, endometrioza, okvare imunskega sistema in poškodbe reproduktivnih organov, zato ni v našem prodajnem programu.
PVC je bil leta 1998 označen za onesnaževalca, poskuse recikliranja pa so pri Zvezi popotrošniških predelovalcev plastike (Association of Post Consumer Plastic Recyclers) označili za neuspešne. Ali ste vedeli, da PVC ob izpostavitvi ognju sprošča strupe še dolgo po vžigu in da so odlagališča verjetno največji vir izpustov dioksina v okolje? Dioksin je obstojen toksin, ki se počasi razgrajuje in se po zraku širi z vetrom, po vodi pa se prenaša v maščobnem tkivu morskih živali. V nevarnih koncentracijah so ga odkrili v tkivih kitov, polarnih medvedov, rib in mleku eskimskih mater. Dodatki, kot so svinec, kadmij in organokositrove spojine, ki preprečujejo razpadanje PVC-ja, so znani povzročitelji raka, zastrupitve s svincem in astme.
Za kakšno ceno smo pripravljeni ogroziti svoj življenjski slog?
Terase so narejene za užitek in kot dodana vrednost vašemu domu. Ne izpostavljajte svoje družine in okolja temu strupu. Če iščete teraso, ki zahteva malo vzdrževanja, ne vsebuje kemikalij ter ima dolgo življenjsko dobo in oceno požarne nevarnosti, enako betonu, izberite les.
Terase iz lesa se že dolgo uporabljajo za komercialne in stanovanjske objekte, za čudovite naravne in trpežne terase. Les s certifikatom FSC zagotavlja odgovorno ravnanje z gozdovi. Poleg vsega pa je les povsem obnovljiv in biološko razgradljiv ter je mogoče v celoti reciklirati.
(vir: dobesedni slovenski prepis: angleška strokovna literatura)