Lesene terase so že dolgo v uporabi v vseh segmentih (gostinsko turističnih , komercialnih in stanovanjskih objektih). Povpraševanje po lesenih zunanjih podih pa se iz leta v leto povečuje, saj si ne predstavljamo več kvalitetnega preživljanja prostega časa brez zunanjih bivalnih prostorov. Na tržišču pa je vse več materialov, naravnih, umetnih, kvalitetnih in manj kvalitetnih. Certifikat FSC v svetovnem merilu zagotavlja odgovorno gospodarjenje z gozdovi, lesno maso ter zagotavlja sledljivost lesa iz certificiranih gozdov od drevesa do končnega izdelka. Les je v celoti razgradljiv, vir pa naravno obnovljiv in ustreza načelom sonaravnostim in trajnosti. Lesni izdelki v času uporabe podaljšujejo skladiščenje CO2 in vse to so prednosti pred umetnimi lesenimi terasami.
Izbira lesa za zunanje terase
Predhodno je potrebno proučiti nekatere lastnosti lesa. Za tovrstne izdelke je najpomembnejše naslednje :
- gostota lesa ,
- trdota lesa,
- krčenje in nabrekanje lesa,
- dimenzijska stabilnost,
- naravna trajnost,
- dekorativnost in tekstura lesa.
Pri uporabi lesa za talne obloge se v praksi srečujemo z lesnimi vrstami, katerih lastnosti dobro poznamo. Vse pogosteje pa imamo opravka tudi z tujimi, nam neznanimi drevesnimi vrstami in PVC kompoziti. Poznavalci ocenjujejo, da se na evropskem trgu pojavlja 300 različnih domačih in uvoženih listavcev in nekaj deset iglavcev.
Kadar lesne vrste ne poznamo je potrebno najti podatke v literaturi ali se obrniti na strokovnjake.
Za zunanje lesene terase je najprimernejši les azijski teak. Zaradi prav tako dobre kakovosti, dolge trajnosti in pa ugodnejše cene se uporablja les ipe tabaco , termično obdelan jesen in pino radiata. Z njim lahko obložimo terase, balkone, predele okrog bazena, stenske obloge. Deske so gladko obrušene ali pa rebričene, debeline 20 mm, širine 90-100 mm, dolžine od 1000 – 3500 mm. Za vse lesove se je izkazalo, ne samo v teoriji, tudi v praksi, da so najbolj stabilni do širine 100 mm, širše pa so bolj podvržene deformacijam in pokanju.